Rabotna skola (Makedonski) 
Vrsta: Seminarski đ Broj strana: 7 đ Nivo: Institut pedagogija Skopje

RABOTNA ŠKOLA
Buržoazijata, kako klasa, go dostignuva svojot najvisok domet vo usvojuvaweto na političkata vlast i zacvrstuvaweto na kapitalističkoto opštestveno ustrojstvo vo XIX i početokot na XX vek.
Vo uslovi na razvieni kapitalistički odnosi, vo periodot na industriskoto proizvodstvo, so samoto jaknewe na političkite i državnite institucii, se javuvaat i razvivaat i novi koncepcii na vospitanieto i obrazovanieto koi, sega imaat za cel začuvuvawe na interesite na jakata buržoazija vo borbata protiv proleterijatot. Vo pedagoškata literatura, site ovie pedagoški pravci označeni se kako "nova škola" kako antiteza na t.n. "stara škola" ili "škola na učewe".
Povećeto od ovie pedagoški pravci ja naglasuvaat potrebata od rabotno vospitanie kaj učenicite. Među niv najpoznati se t.n. "rabotna škola", "dvižeweto za račna rabota", "aktivna škola", "školata na dejstvuvaweto" i dr.
Dvižeweto i teorijata za "rabotna škola" se javuva skoro istovremeno vo poveće zemji vo Evropa i vo SAD, kako edno od najmoćnite pedagoški dvižewa na XIX vek.
Negoviot početok obično se vrzuva za deluvaweto na nekoi pedagoški pravci koi mu prethodele kako na primer: "dvižeweto za umetničko vospitanie", "dvižeweto za osnivawe na selski vospitni domovi", vlijanieto na socijalnata pedagogija i dvižeweto na "bremenskite učiteli".
Idejata za "trudova škola" ne e edinstvena i istovetna za site pretstavnici koi za nea se zastapuvaat.
Poznato e deka i osnivačite i drugite protagonisti na ova dvižewe istovremeno pripađale i na drugi pedagoški pravci. Taka:
- H.Gaudig e eden od glavnite pretstavnici na "pedagogijata na ličnosta";
A.Laj e osnivač na "eksperimentalnata pedagogija",
-Keršenštajner e zastapnik na t.n. "kulturna pedagogija" i "pedagogijata na duhovnite vrednosti",
- Djui e pretstavnik na "pragmatičkata pedagogija",
- A.Blonski, Dekroli i Montesori se pretstavnici na pedologijata.
Site ovie istovremeno se pretstavnici i na "rabotnata škola".
Pojavata na "rabotnata škola" uslovena e od baraweto za aktivnost i samostojnost na učenicite vo vospitno-obrazovniot proces i od kritikata na starata Herbatova "škola na učewe". Ova dvižewe se razvilo od dvižeweto za voveduvawe na račnata rabota vo učilištata vo 80-te godini vo Skandinavskite zemji, a podocna vo Germanija.
Račnata rabota, prvo, se javuva kako nastaven predmet, glavno od zanaetčiski karakter, za podocna da stane opšt princip na nastavnata rabota. Takva račna rabota organizirana e ušte vo 60-te godini vo nekoi učilišta vo Danska, a podocna se voveduva vo site narodni školi.
Vo međuvreme se osnivaat i razni združenija čija cel e unapreduvawe na račnata rabota. Isto taka se organiziraat i razni kursevi i se otvaraat učilišni rabotilnici.

---------- OSTATAK TEKSTA NIJE PRIKAZAN. CEO RAD MOŽETE PREUZETI NA SAJTU. ---------- 

www.maturskiradovi.net 

 

MOŽETE NAS KONTAKTIRATI NA E-MAIL: maturskiradovi.net@gmail.com